ALPHA TRACK

PROJECT

Web 3.0 – prihodnost ali zgolj novodobna tržna niša

7. Januar 2022

Web 3.0

Predstavljajte si novi nivo interneta Web 3.0, kjer bodo podatki, ki se danes shranjujejo na skupnih strežnikih, razpršeni po novodobnem sistemu »Blockchain«. Internet, kjer bodo osebni podatki veliko bolj diskretni in jih večje korporacije ne bodo zmožne uporabiti in manipulirati sebi v prid. Smo na samem začetku razvoja interneta 3. generacije – Web 3.0, ki bo omogočal hitrejše transakcije, brez vmesne tretje osebe.

»Kaj pa sploh je internet?« je vprašanje, na katerega bi dobili kupico različnih odgovorov. Pred dobrimi tridesetimi leti tega fenomena nismo poznali, danes pa si vsakdana brez »hitrega skoka na internetni brskalnik« sploh ne predstavljamo več.

V začetkih devetdesetih let so računalniki služili drugačnemu namenu kot danes. Brez medsebojne povezave je bila njihova uporabnost precej nizka. Z iznajdbo prvega informacijskega sistema svetovnih razsežnosti »WWW« (World Wide Web), so uporabniki tako lahko dostopali do prvih internetnih strani. Internet je bil počasen, poln ponavljajočih se problemov glede shranjevanja in razpolaganja s podatki in informacijami. Prve spletne strani so bile statične (od tod tudi ime Static Web) in niso ponujale interaktivnosti, ki smo je vajeni danes. Kljub temu je bil dosežek vzpostavitve sistema, ki omogoča, da lahko dva računalnika, na povsem različnih lokacijah, dostopata do enake internetne strani, revolucionaren.

Tekom nadaljnjih petnajstih let razvoja so se nadgradili tudi strežniki, ki so omogočali predvsem hitrejše povezovanje samostojnega računalnika ter spleta. Razvijalci spletnih strani so s pomočjo novodobnih sistemov ter programov dobili možnost oblikovanja ter dodatne nadgraditve statičnih strani. Internetne strani, podobne digitalnim knjigam, so tako postale tudi stilistično dovršene in ponujale mnoge oblike interakcije med uporabnikom ter spletom. Tako uporabniki niso le prevzemali informacij iz spleta, ampak je informativni sistem beležil informacije tudi o uporabnikih samih. Na podlagi vzajemnega toka informacij se je tako razvil splet 2. generacije poznan kot Web 2.0. S pomočjo izboljšanih programov (Javascript, HTML5, CSS3…), smo tako dobili spletne strani, ki ponujajo celo paleto različnih uporabnih dodatkov. Prav ta razvoj je bil ključen za izgradnjo mnogih naprednih interaktivnih platform kot so Facebook, Youtube, Wikipedia… Statičen in počasen splet 1. generacije je tako postal bliskovito hiter, z dodatno možnostjo povezovanja ljudi ter posledičnim pojavom družbenih omrežji, ki so temelj interneta dandanes.

Celoten razvoj omrežja 2. generacije je spremljalo tudi masovno shranjevanje informacij s strani večjih podjetji. Google, Facebook, Microsoft ter ostala podjetja ne shranjujejo samo podatkov o uporabniku, ampak tudi o dejavnostih, lokaciji ter zgodovini iskanja v spletnem brskalniku. Podatke zbirajo ter jih avtonomno, s pomočjo raznih operacijskih programov, obdelajo, kar jim pomaga pri zagotavljanju najvišje učinkovitosti njihovih storitev.

Tako smo ustvarili splet, kjer prevladuje samo nekaj glavnih ponudnikov storitev. Zaradi svojega dolgoletnega renomeja, ogromnih strežnikov polnih podatkov, s katerimi razpolagajo ter masovno količino uporabnikov, predstavljajo monopol na področju internetnih storitev. Z zanesljivo metodo shranjevanja, obdelovanja ter vračanja podatkov pa so si zagotovili, da lahko te podatke sedaj prodajo v namen oglaševanja ostalim podjetjem, ki ponujajo svoje storitve na njihovi platformi.

Splet 2. generacije lahko torej povzamemo kot »družbeni splet«, kjer se v zadnjem času vrši popolna anomalija na področju anonimnosti ter varovanja podatkov. Za omenjeno situacijo smo si krivi sami, saj smo prav mi tisti, kateri smo dopustili masovno razpolaganje osebnih podatkov. S pojavom Blockchain tehnologije pa so spremembe neizbežne tudi na področju interneta.

Internet 3. generacije (Web 3.0) je tako najnovejša različica spleta, ki temelji na čisto svežem sistemu »verižne« interakcije informacijskih »škatel« znotraj sistema in omogoča decentralizirano vodenje in shranjevanje podatkov, kateri se ne shranjujejo v enem samem masovnem strežniku (Web 2.0). Podatki so tako razpršeni po celotnem sistemu omenjenih »block-ov« in omogočajo večjo stopnjo anonimnosti, izboljšane hitrosti transakcij ter prenosa podatkov. Poleg vsega je omenjeni sistem tudi bolj varen pred potencialno krajo podatkov ter krajo identitete. Kako je to mogoče?

Vsak delček informacije se v sistemu shrani v samostojno digitalno škatlo. Vsaka omenjena škatla (»block«) ima svojo »hash« kodo. »Hash« enostavno predstavlja matematično funkcijo, ki določeno škatlo in informacije znotraj nje kodira v obliko kode črk in številk, katera omogoča prepoznavnost ter razlikovanje med škatlami znotraj sistema. Dotična škatla poleg svoje kodirane oblike vsebuje še kodo prejšnje škatle. Koda je nekakšen prstni odtis vsake škatle in služi kot varnostni faktor sistema. Ker je »hash« funkcija, se koda škatle ob najmanjši spremembi njene notranjosti spremeni, kar takoj sproži verižno reakcijo zavrnitve prenosa podatkov oziroma transakcije. Bitcoin Blockchain (sistem kriptovalute Bitcoin) poleg »hash-a« uporablja tudi mehansko zaščito »Proof-of-work«, ki temelji na računalniškem tekmovalnem ugibanju naključne »psevdo« kode ter posledičnemu počasnejšemu dodajanju novih škatel v verigo. V primeru Bitcoina ta postopek traja približno 10 minut, kar pomeni, da bi v primeru manipuliranja s podatki znotraj škatle storilec moral pravilno kalkulirati »PoW« še nadaljnjih 10 minut, poleg vsega pa še potrditi P2P (Peer to Peer) na 51% vseh računalnikov v sistemu, kar je v teoriji in praksi skorajda nemogoče.

Sistem Blockchain tako predstavlja ogromno stopnjo anonimnosti in varnosti hkrati. Zaradi omenjenega sistema se bodo tako računalniki povezovali v ogromno mrežo, kjer vsak računalnik dobi kodirane podatke škatle. Če se podatki škatle so-ujemajo z ostalo dobro polovico vseh računalnikov v sistemu, potem je informacija/transakcija/podatek prenesen pozitivno. V primerjavi s centraliziranimi strežniki, kjer je beleženje in vodenje podatkov transakcij relativno lahko manipulirati.

Web 3.0 tako začenja revolucijo na področju decentraliziranega informativnega sistema. Smo v začetnih fazah, kjer nihče dejansko ne ve, kaj bo oziroma kaj sploh lahko prinese internet takih razsežnosti. Za primer si vzemimo Odysee, ki je blockchain protokol podoben spletnemu gigantu Youtube, kjer lahko anonimen uporabnik nalaga posnetke, v zameno pa avtor dobi proporcionalen delež kovancev glede na število ogledov ter prenosov posnetka. Stvar je super, saj podpira samostojnega kreatorja in ne korporacije za njim. Težava pa je v tem, da ni nobenega recenzijskega nadzora nad objavljenimi posnetki, kar lahko privede do poplave ilegalnih in škodljivih vsebin.

Stvar skrbi je tudi dejansko vpeljevanje aplikacij na blockchain tehnologijo. Vsak ponudnik spletnih storitev bi potem takem potreboval povezavo med samim seboj in ostalimi preko blockchain-a, kar pomeni, da bi zaradi težavnosti vzpostavitve aplikacijskih programskih vmesnikov prišlo do masivnega posluževanja vmesnikov večjih podjetji. Je centraliziranje na ključnih aplikacijskih vmesnikih (API) res decentraliziranje celotnega interneta?

Mnogo takih in podobnih vprašanj se poraja danes in so ključna pred dokončno vzpostavitvijo omrežja nove generacije. Bo decentralizacija res prinesla napredek in razvoj? Znanost je močno orodje, a le dokler se ga ne zlorabi proti dobrobiti ljudi.

J. M.

Vam je bil članek všeč? Preberite si še več vsebin na našem blogu.